To je za otroke, ki so drugačni:
Otroke, ki ne dobijo zmeraj petic,
otroke, ki imajo ušesa
dvakrat večja kot vrstniki
ali jim iz nosa visi svečka.

To je za otroke, ki so drugačni:
Za otroke, ki so preprosto »taki«,
otroke iz katerih se vsi norčujejo,
ki imajo razbita kolena
in večno mokre čevlje.

To je za otroke, ki so drugačni
in radi zganjajo norčije.
A ko bodo odrasli,
kar je dokazala zgodovina,
so te drugačnosti tisto,
zaradi česa so edinstveni.
(Digby Wolfe)

Otroci s posebnimi potrebami so po zakonu otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Ti potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo, prilagojene programe vzgoje in izobraževanja, vzgojne programe oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.

V Vrtec Ciciban so vključeni tudi otroci s posebnimi potrebami, in sicer v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo. Ta program uporablja splošni kurikulum za vrtce, prilagodi se izvajanje programa ter zagotovi se dodatna strokovna pomoč. Splošni kurikulum je sestavljen tako, da ga je mogoče prilagoditi tudi otrokom s posebnimi potrebami. Zasnovan je na načelih enakih možnosti in upošteva razlike med otroci, ki se jim zagotavlja optimalni razvoj.

Logoped, ki dela v vrtcu kot strokovni delavec, ima obveznosti in odgovornosti pri obravnavi otrok, ki potrebujejo njegovo pomoč.

V kategorijo otrok z govornimi motnjami sodijo otroci, ki imajo zaradi težav v govornem izražanju ali uporabi jezikovnih simbolov ovirano zmožnost komuniciranja. To se izraža pri otrocih, ki zelo malo govorijo, katerih govor je težko razumeti, ki ne razumejo, kaj govorijo drugi ali imajo težave v pisnih oblikah jezika. Težave se lahko pokažejo kot komaj opazne ali pa zelo izrazite. Ločimo dve vrsti komunikacijskih težav, in sicer težave , ki se nanašajo na govor, in težave, ki se nanašajo na jezik. Otroci z govorno jezikovnimi težavami imajo zmanjšane sposobnosti razumevanja in uporabe jezika in drugih jezikovnih funkcij, tvorbe glasu, glasovnih funkcij, okvare, ki zajemajo oblike govora, motnje branja in pisanja ter težave pri učenju in vključevanju v šolo, kljub povprečni ali celo nadpovprečni inteligentnosti. Vse to se kaže v prizadetosti sporazumevanja, pridobivanja znanj in posledično tudi pri socialnem vedenju.

Postopek usmerjanja je namenjen otrokom s posebnimi potrebami, ki zaradi primanjkljajev, ovir oz. motenj potrebujejo ustrezne programe vzgoje in izobraževanja ter zagotovitev prilagoditev in oblik pomoči. Usmeritev otroka poteka po zakonsko določenem upravnem postopku.

Postopek usmerjanja začnejo s pisno zahtevo (obrazec Zahteva za začetek postopka usmerjanja) starši ali zakoniti zastopniki otroka. Zahtevo podajo na pristojno območno enoto Zavoda RS za šolstvo, pri tem pa priložijo tudi strokovno dokumentacijo (pedagoško, defektološko, socialno, psihološko…) na podlagi že opravljenih obravnav otroka. Pristojna območna enota Zavoda RS za šolstvo vrtec zaprosi za Poročilo o otroku, kjer je potrebno zapisati opažanja o otroku, dosedanji načrt dela z otrokom, pripravljen na podlagi ugotovljenih težav, opis dosedanje pomoči, napredek otroka, opis sodelovanja s starši ter predlog vrtca o potrebni pomoči otroku. Starši oziroma zakoniti zastopniki so nato vabljeni na razgovor, kjer so seznanjeni z vsebino Poročila o otroku, ki ga je posredoval vrtec, z nadaljnjim postopkom usmerjanja ter z vrstami programov, v katerih potekata vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.