Maja Toplak Primc
01. 03. 2019
Strokovnjaki poudarjajo, da je branje otroku vse od ranega otroštva ključno za njegov jezikovni, intelektualni in sploh vsestranski razvoj. Družinsko branje je "zibelka branja", ki odločilno vpliva na kasnejše otrokovo učenje branja in uspešno učenje, na razvoj njegove bralne pismenosti, literarne dojemljivosti in celo na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju.
Najprimernejše knjige za predšolske otroke so slikanice: otroka imamo v naročju ali tesno ob sebi in mu beremo ali pripovedujemo tako, da hkrati skupaj opazujemo ilustracijo. Beremo mu toliko časa, dokler mu je prijetno. Enoletnemu otroku običajno le nekaj minut; z vsakim mesecem starosti pa se podaljšujejo minute, ko je otroku ob knjigah in branju prijetno. To je odvisno tudi od tega, ali je otrok živahen ali mirnejši, potem od tega, če je v družini s starejšimi otroki, pa jim straši berejo vsem hkrati, ali če je v vrtcu v skupini z več otroki. Svoje opravi navada; če otrokom vztrajno beremo vsak dan nekaj minut, mu pač privzgojimo potrebo po tovrstnem doživljaju.
Zelo pomembno je, da starši redno, vsak dan berejo svojemu otroku. Naj jim ne bo škoda časa in naj berejo vsak dan nekaj minut, 10 minut in več, odvisno od starosti in želja otroka. Omejijo naj čas za gledanje TV, da bodo imeli miren čas za branje. Omejijo naj igre na računalniku in razporedijo tudi druge dejavnosti tako, da bodo imeli starši in otroci skupni čas za branje, užitek ob knjigah in skupni pogovor. Vzeti si čas in brati otroku, pomeni vzeti si čas zanj, se ukvarjati z njim, mu nuditi užitke ob uhajanju v domišljijske svetove in veselje ob usvajanju znanja.
Televizija, računalnik in drugi mediji so koristni; toda povejmo staršem, da je glasno branje, pogovor z otrokom, ukvarjanje z njim nenadomestljivo! Prepuščanje otroka televiziji, ki začne igrati vlogo varuške, pa ima v otrokovem razvoju usodne posledice, kar je dokazano in poznano.
Tako se v predšolskem obdobju otroku utrjujejo različne bralne izkušnje, ki prispevajo k oblikovanju bralnih navad: Branje umetnostnih besedil nudi estetski užitek, ugodje, uhajanje v domišljijske svetove ipd. Branje informacijskih besedil omogoča dostop do najrazličnejših informacij in znanja, branje je koristno in nam je koristno.
Mag. Tilka Jamnik, Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS
Tudi pri "Polžkih" vzgojiteljici spodbujava bralne navade otrok. Skozi celo leto izvajamo Bralnega polžka - otroci si skupaj s starši iz seznama izberejo slikanico, si jo v knjižnici izposodijo, starši jim jo preberejo in nato jo otroci predstavijo svojim vrstnikom. V mesecu februarju pa smo knjižnico obiskali še vsi skupaj. Knjižničarka Tatjana nam je prebrala knjigo Zajčkov bralni krožek, nam razkazala knjižnico in se z nami pogovorila o Francetu Prešernu in pravilnem ravnanju s knjigami.
Starši ste lepo vabljeni, da otroke včlanite v knjižnico in jo večkrat obiščete!
