Teden otroka

Letošnja tematika tedna otroka se glasi "Naše pravice". Vsak državljan ima svoje pravice, s pravicami pa vzporedno stopajo tudi dolžnosti. Moje pravice se končajo tam, kjer se začnejo pravice drugega. Čustvena in socialna zrelost posameznika pa določata to mejo, o kateri v danih življenjskih situacijah presojamo sami. Kje se končam jaz in kje se začne drugi? Velikokrat to presojo imenujemo tudi vest ali morala. Zametki vesti se začnejo oblikovati nekje v tretjem letu življenja, s ponotranjenjem starševskih zahtev. Celoten psihološki ustroj zavestnega in odgovornega odločanja pa se razvija vse do odraslosti in še naprej. Odvisno od tega, koliko vlagamo v svojo osebno rast.

Tudi otroci imajo svoje pravice, zapisane so v Konvenciji o otrokovih pravicah. Najpomembnejša izmed njih je pravica do nege in vzgoje v ljubečem in varnem okolju. Vloga starševstva in vzgoje se začne že pred rojstvom otroka, ko izoblikujemo sami sebe in postavljamo sebe v odnose z drugimi (s svojimi starši, partnerjem, sodelavci, prijatelji). Otroci vsekakor niso pomanjšani odrasli, njihova možganska zrelost jim še ne omogoča spopadati se s težjimi (odraslimi) odločitvami, zato je naša starševska dolžnost, da proces vzgoje vodimo odrasli in se o pomembnih zadevah tudi odločamo odrasli, brez pregovarjanja z otroki. Sem spadajo tudi področja spanja, hranjenja (navajanje na zdravo prehranjevanje), potek dneva, nakup igrač, odnos do žive in nežive narave, do drugih ljudi, odhod v vrtec, samostojno izvajanje opravil, ki jih otrok že zmore, ... Če otrok določa tempo in način vzgoje, bo po svojih psiholoških zmožnostih "dobro" poskrbel samo zase. Za svoje ugodje in privilegije. Ali veste, da je permisivna vzgoja v nekaterih pedagoških virih označena kot zanemarjanje, saj pravzaprav pomeni odsotnost vzgoje.

Zato se ob pravicah otrok ne trudite razmišljati kot otroci, ampak pomislite nase, na svojo vlogo v tem procesu in na svoje starševske dolžnosti. Da bomo skupaj vzgajali bodoče odrasle, ki bodo zmogli biti samostojni (delovni), odgovorni (pravični) in spoštljivi (prijazni). Bodite odrasli ob otroku. Prijatelje si bo našel v vrtcu, šoli in širšem domačem okolju. Biti starš je zares najtežja naloga na svetu. Na trenutke se zdi celo nemogoča. Tudi učinki vzgojnih prizadevanj se pokažejo z zamikom. Ne pozabite, da vzgajamo na dolgi rok. Vzgajamo za življenje. In nepopisno je veselje vsakega starša, ko njegovega otroka pohvalijo drugi odrasli (vzgojitelji, učitelji, sosedi, prodajalka, ...) in ko opazuje, kako se otrok uspešno spopada z vsakodnevnimi izzivi (četudi mu kdaj ne uspe, naredi napako ali izgubi). Vse to je del življenja in del odraščanja. Spomnite se, kako je bilo, ko ste bili sami otroci in kaj vse ste morali prestati in preizkusiti, da ste danes to kar ste.

Članek: Pustimo otrokom otroštvo

Čustveni in osebnostni razvoj

Članek: 3 tipi starševske vzgoje

Galerija Zvezdice

Prijava/odjava uporabnika