Svetovalna služba

Otroci s posebnimi potrebami so raznolika populacija. Področje posebnih potreb je zajeto v šolskih zakonih in pravilnikih, ki natančneje določajo področje posebnih potreb. Z njimi so jasneje opredeljene in priznane posebne potrebe, zaradi česar naj bi bila zagotovljena dodatna strokovna pomoč glede na obseg posebnih potreb, omogočeno naj bi bilo prilagajanje metod in strategij učenja, pripomočkov in gradiv ter preverjanje in ocenjevanje znanja.

Vendar za sprejemanje otroka in njegovih posebnosti razumska raven ni dovolj. Sprejemanje se zgodi šele na čustveni ravni, ko starši »predelajo« svoje pomisleke, razočaranja in jezo ter se posvetijo otroku. Da to dosežejo, potrebujejo čas, podporo, pogovor, strokoven nasvet in branje literature, ki preprosto in jasno razloži težave ali otrokove motnje. Starši se morajo naučiti, da otroku vsak dan pokažejo, da ga cenijo, kljub temu da ni izpolnil njihovih pričakovanj, kljub temu da je drugačen, da naredi manj ali slabše kot bratje ali sestre ali vrstniki. Ob tem je staršem v pomoč, če se zavedajo, da je čas, ko so skupaj z otroki, odmerjen in ga je vredno preživeti čim bolje, torej ne v obtoževanju, slabi volji in zagrenjeno, temveč z bogatenjem drug drugega. To ne pomeni, da se ne posvečajo odpravljanja ovire oz. primanjkljaja ter usvajanju posameznih veščin, temveč da izvajajo vaje, ki so otroku v pomoč. Pot ozaveščanja in zmanjševanja otrokovih težav je kratka zlasti takrat, ko gre za izolirano težavo, oviro oz. primanjkljaj ob dobrih otrokovih sposobnostih in ustrezni podpori okolja. Kadar gre za kombinirane in kompleksnejše učne težave ob znižanih učnih sposobnostih, je pot zmanjševanja otrokovih težav dolgotrajna. Korektivna pomoč lahko v tem primeru traja nekaj let, celotno osnovnošolsko obdobje, lahko se raztegne še v srednjo šolo ali na fakulteto. Potrebno je razumeti, da lahko večino težav ali motenj z učinkovitim pristopom ublažimo. 

Otroci s posebnimi potrebami po slovenski zakonodaji so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.

Motnje pozornosti, hiperaktivnost

Kaj pravzaprav je usmeritev otroka s posebnimi potrebami?

Skozi zakonsko opredeljen postopek, ko se opredeli otrokova posebnost in njegove vzgojno-izobraževalne potrebe, se otroka z odločbo usmeri v najbolj primeren vzgojno-izobraževalni program ter se ga vključi v izbrano institucijo oziroma ostane vključen v institucijo, ki jo obiskuje. Usmerjanje je torej namenjeno otrokom s posebnimi potrebami, ki za uspešno šolanje zaradi primanjkljajev, ovir in motenj potrebujejo ustrezne programe vzgoje in izobraževanja, zagotovitev različnih prilagoditev in oblik pomoči.

Postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami 

Prijava/odjava uporabnika