NARAVOSLOVJE MALO DRUGAČE

Učenci 7. razreda so klasične šolske klopi zamenjali za svež zrak in krošnje dreves. Pouk naravoslovja je namreč potekal na terenu – v pravem, živem gozdu. Preko praktičnih in zabavnih nalog so sedmošolci naravo spoznavali z vsemi čutili ter preizkusili veščine pravih gozdarskih raziskovalcev.
Gozd je tudi izjemna učilnica na prostem. Učenci so se o tem prepričali sami, ko so se prelevili v raziskovalce in se lotili praktičnih izzivov.
Kako ugotoviti, koliko je staro drevo, ne da bi ga posekali? Učenci so se naučili določati starost iglavcev s preštevanjem vencev vej, preizkusili pa so se tudi v računanju starosti s pomočjo obsega debel dreves. Te podatke so kasneje lahko primerjali z letnicami na posekanih štorih, ki natančno rišejo zgodovino rasti drevesa.
Poseben izziv je bila matematika v praksi. Brez sodobnih naprav, le s pomočjo palice in sence, so učenci določili višino dreves.
Da bi bolje razumeli sestavo naših gozdov, so se učenci lotili prav posebne naloge: določanja približne zastopanosti posameznih drevesnih vrst na površini enega hektarja. Med raziskovanjem so urili svoje znanje botanike, saj so morali prepoznati in poimenovati različne vrste listavcev in iglavcev, pa tudi grmovnic.
 Na  hrastu so si učenci od blizu ogledali neželeno gostjo – hrastovo čipkarko. Ta invazivni škodljivec s sesanjem rastlinskih sokov iz listov slabi drevesa in povzroča njihovo predčasno sušenje, kar odpira pomembna vprašanja o varstvu narave in ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Pouk v gozdu je bil za učence izjemno zanimiv, dinamičen in poučen. Takšne izkušnje dokazujejo, da se največ naučimo takrat, ko teorijo preizkusimo v praksi – z radovednim pogledom in neposrednim stikom z naravo.